Točka zdravja

Vročina pri otroku

Povišano telesno temperaturo imenujemo vročina (lat. febris). Je spremljevalka bolezni in napovedni znak za spremembo v telesu. Lahko se razvije po okužbi z virusi in bakterijami, ne smemo pa izključiti tudi vdora praživali in gliv v telo. Na to moramo pomisliti predvsem takrat, ko imamo opravka z imunsko oslabelo osebo. Vročina ni nujno povezana z okužbo z mikroorganizmi. Pojavlja se tudi v primeru vnetnih in imunskih bolezni, reakcij po cepljenju, prekomerne uporabe zdravil (kronična zastrupitev s salicilati) in ob nepravilnem delovanju centralnega živčnega sistema.

 

Uravnavanje telesne temperature

Telesna temperatura čez dan niha. Najvišja je običajno zvečer, najnižja pa zjutraj. Omeniti velja, da je v otroškem obdobju uravnavanje telesne temperature nestabilno. Kontrola nad telesno temperaturo se dogaja v hipotalamusu znotraj naših možganov. Tu je termoregulacijski center, ki deluje po principu termostata. Če se termostatska točka prestavi na višjo temperaturo, kot je dejanska temperatura organizma, se sproži povečana tvorba toplote in ustavi oddajanje te. To opazimo kot drgetanje, občutek mraza in željo po toplem. Do povišane telesne temperature lahko pride tudi zaradi motenega oddajanja toplote v okolico. S takimi zapleti se pretežno srečujemo ob visoki temperaturi in vlagi v okolju.

 

Merjenje telesne temperature

Za merjenje telesne temperature pri otroku uporabljamo digitalne/elektronske toplomere, infrardeče toplomere in tiste, ki so polnjeni z alkoholom ali galijem. Živosrebrni toplomeri se od leta 2007 po direktivi Evropske unije ne uporabljajo zaradi toksičnosti. Meritev lahko opravimo aksilarno (pod pazduho), rektalno (v danki) ali timpanično (v zunanjem sluhovodu). Normalni temperaturni razponi med posameznimi načini merjenja se nekoliko razlikujejo. Pri aksilarnem načinu merjenja se temperatura giblje med 36,5 °C in 37,5 °C, pri rektalnem med 36,6 °C in 38 °C, pri timpaničnem pa med 35,8 °C in 38 °C.

 

Zniževanje povišane telesne temperature

Vsake povišane telesne temperature ne znižujemo. Če vročina ne preseže 38,5 °C in je otrok živahen, neprizadet, dobro odziven, pije in normalno odvaja urin, ni potrebe po zniževanju telesne temperature, ampak smo samo pozorni na morebitno slabšanje. To velja za normalno zdravega otroka, ki je starejši od treh mesecev in nima vročinskih krčev. Za te je značilno, da je otrok neodziven, se trese, obrača oči in stiska pesti. V primeru vročinskih krčev vstavimo otroku svečko proti vročini čim prej. Telesno temperaturo nižamo s splošnimi ukrepi, fizikalnimi metodami in zdravili (antipiretiki). Pomembno je, da damo otroku več tekočine kot običajno, da ne pride do dehidracije. Poudariti velja tudi, da naj bo otrok lahno oblečen in da temperatura bivalnega prostora ni previsoka (do 22 °C). Za izboljšanje otrokovega počutja lahko uporabimo mlačne obkladke in kopeli ter brisanje z mlačno vodo. Če omenjeni pristopi niso zadosti, posežemo po zdravilih za zniževanje povišane telesne temperature. Prva izbira je paracetamol, ki ga dajemo vsakih 4 do 6 ur, v odmerku 10–15 mg/kg telesne teže. Pri otroku, ki je mlajši od treh mesecev, velja previdnost, saj jetrna funkcija še ni popolnoma razvita in lahko pride do zastrupitve s paracetamolom, zato svetujemo posvet z zdravnikom. Ob neučinkovanju paracetamola ali možnosti, da bi presegli najvišji dovoljeni dnevni odmerek, uporabimo ibuprofen. Odmerjamo ga 5–7,5 mg/kg telesne teže na 6 do 8 ur. Ibuprofen deluje tudi protivnetno tako kot tudi diklofenak, ki ga lahko predpiše le zdravnik. Podobno velja tudi za acetilsalicilno kislino, katere uporaba se v otroštvu odsvetuje zaradi smrtno nevarnih zapletov, ki se lahko pojavijo po jemanju te učinkovine.

 

Kdaj mora otrok z vročino k zdravniku

Če je otrok ob povišani telesni temperaturi bled, marmoriran, modrikast, nima socialnega odziva, kratkotrajno buden, s šibkim, vztrajnim in cvilečim jokom, stoka, pospešeno diha z ugrezanjem medrebrnih prostorov, ima krče, mora biti pregledan v najkrajšem možnem času. Vsi otroci, ki so stari manj kot tri mesece in imajo vročino nad 38 °C, morajo biti prav tako pregledani takoj.

 

Ob koncu bi poudaril, da ob pojavu vročine znamo ločiti, kdaj je otrok prizadet in kdaj ne. Naučimo se opazovati otroka, ko je zdrav in ko je bolan. Če se nam po objektivni presoji zdi, da je otrok resno bolan, potem ni smiselno odlašati z obiskom zdravnika.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Nazaj