Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence, za katero po ocenah trpi 10 odstotkov starostnikov razvitega sveta, starih od 65 do 70 let. S starostjo se pojavnost še povečuje. Demenca je kronična napredujoča bolezen, ki prizadene možganske celice, odgovorne za spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, računske in učne sposobnosti, sposobnosti govornega izražanja ter presoje.

Diagnozo lahko postavi zdravnik, ki tudi uvede ustrezno zdravljenje z zdravili. Zdravila še ne zmorejo ozdraviti bolezni. Z njimi vsaj za nekaj časa zadržimo napredovanje bolezni, lahko pa dosežemo tudi začasno izboljšanje. Pri blagi do zmerni obliki bolezni se priporoča katero od zdravil, ki zmanjšajo delovanje encima, kateri razgrajuje acetilholin (donepezil, rivastigmin in galantamin), pri napredovali bolezni pa zdravnik običajno izbere memantin. 

Uvajanje zdravil je običajno postopno, s čimer zmanjšamo možnost pojava neželenih učinkov. Pri zaviralcih encima acetilholinesteraze so med najpogostejšimi neželenimi učinki opazili izgubo apetita, slabost, bruhanje in drisko, manj pogosto pride do glavobolov, vrtoglavice, utrujenosti, nespečnosti in krčev v trebuhu, najbolj nevaren neželeni učinek je zmanjšanje srčnega utripa. Pojav neželenih učinkov na prebavila lahko zmanjšamo pri nekaterih zdravilih tudi s pravilnim odmerjanjem glede na obrok hrane.
Zdravila za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni se nahajajo v različnih farmacevtskih oblikah (tableta, kapsula, dermalni obliž, peroralna raztopina). Pri farmacevtskih oblikah s podaljšanim sproščanjem je potrebno upoštevati, da se praviloma tablet ne lomi ali drobi ter kapsul ne odpira razen, če tako dovoljuje proizvajalec. V nasprotnem primeru se bo najverjetneje učinek zmanjšal oziroma je večja verjetnost za pojav neželenih učinkov. Pri menjavi obližev priporočamo, da se jih ne namesti na isti predel kože v roku 14 dni. 

Alzheimerjevo bolezen lahko spremljajo izrazita vznemirjenost, depresivnost, blodnjava prepričanja ali halucinacije, zato takrat zdravnik predpiše še druga zdravila (antidepresivi, antipsihotiki in pomirjevala).
Zdravilo bo učinkovalo samo, če ga redno uporabljamo. Pri bolniku z Alzheimerjevo boleznijo je to, zaradi pešanja spomina, še toliko težje zagotoviti. Pri zagotavljanju redne uporabe zdravil si lahko pomagajo z opomniki, dnevniki, dozirniki in podobnimi pripomočki. Lahko pa za pomoč prosijo tudi bližnje, kar postane praviloma nujno ob napredovanju bolezni.

Vzroka pojava bolezni še ne poznamo, zato tudi ne moremo podati priporočila kako se ji zanesljivo izogniti. Raziskave kažejo, da intelektualno delo v starosti odloži pojav bolezni, tako da se demenca pojavi kasneje, kot bi se sicer. Zdrav način življenja, v mislih imamo uravnoteženo prehrano z zadostno količino vitaminov in mineralov ter dosledno izogibanje škodljivim razvadam, kot sta alkohol in kajenje zmanjša verjetnost pojava marsikatere bolezni, lahko tudi demence. Tudi pri že ugotovljeni demenci je pomembno, da čim dlje ostanemo aktivni in se v okviru svojih zmožnosti ukvarjamo z dejavnostmi, ki nas zanimajo.

 

Če vas zanima predvsem več o zdravilih pa se obrnite na lekarniškega farmacevta. Ponujamo vam tudi storitev pregled uporabe zdravil med katero boste izvedeli vse kar morate vedeti o svojih zdravilih.