Venska tromboza je delna ali popolna zamašitev ven s krvnimi strdki (trombi), ki najpogosteje prizadene spodnje okončine, lahko pa tudi zgornje. Gre za stanje, ki ga ne moremo sami prepoznati, lahko pa posumimo nanj ob enostranski bolečini, ki se poveča s hojo, med znaki pa je lahko tudi nenadno nastala oteklina. Bolniki lahko opisujejo tudi bolečnost mišičja ob gnetenju ter opažajo spremembe v barvi in temperaturi kože. 

Zdravniki pri postavitvi diagnoze izhajajo iz ocene klinične verjetnosti (znaki in simptomi), pomagajo pa si tudi s pomočjo določanje spojine D-dimerja v krvni plazmi in ultrazvočne preiskave.

Pogosteje prizadene starejše osebe, lahko pa tudi mlajše, povsem zdrave posameznike. Poznamo kar nekaj prehodnih in tudi stalno prisotnih sprožilnih dejavnikov, ki lahko prispevajo k nastanku venske tromboze. Mednje prištevamo operacije, poškodbe, vstavljene intravenske katetre, nosečnost in porod, uporabo hormonske kontracepcije in nadomestnega hormonskega zdravljenja v menopavzi, nepomičnost, daljše letalske polete, aktivni rak in trombofilijo.

Temeljno zdravljenje venske tromboze je antikoagulacijsko, to je s pomočjo zdravil, ki preprečujejo nastanek krvnih strdkov. Zdravilo zdravnik uvede po postavitvi diagnoze razen, če za to ni zadržkov. Na voljo so različna zdravila v različnih farmacevtskih oblikah, med katerimi zdravnik izbere na podlagi bolnikovih pridruženih bolezni in stanj ter morebitnih zadržkov za posamezna zdravila. Razen nefrakcioniranega heparina, ki ga bolnik prejema v obliki infuzije, si ostala zdravila, ko je bolnik v domači oskrbi, lahko aplicira sam. Na voljo so injekcije z nizkomolekularnimi heparini (dalteparin, enoksaparin, nadroparin), ki se aplicirajo v podkožje, enkrat ali dvakrat dnevno. Uporabljamo pa lahko tudi peroralne farmacevtske oblike, torej tablete ali kapsule z antikoagulanti (varfarin, apiksaban, dabigatran, rivaroksaban). Izbor zdravila je odvisen od bolnikovih pridruženih bolezni in stanj ter morebitnih zadržkov za posamezna zdravila. Trajanje zdravljenja je odvisno od nekaterih dejavnikov, običajno traja 3 ali 6 mesecev, lahko pa je tudi trajno.

V lekarni vam lekarniški farmacevti svetujemo glede pravilne in varne uporabe zdravil. Antikoagulantna zdravila vplivajo na proces strjevanja krvi in povečajo možnost nastanka krvavitev. To možnost poveča sočasno uporaba nekaterih zdravil ali drugih pripravkov, zato se je pred odločitvijo za samozdravljenje ali nakupom prehranskih dopolnil priporočljivo posvetovati z lekarniškim farmacevtom. To je še posebej pomembno ob zdravljenju z varfarinom, pri katerem je potrebno zagotoviti tudi enakomeren vnos vitamina K preko živil. Pri neposrednih peroralnih antikoagulacijskih zdravilih je opozoril manj, moramo pa pri določenih biti pozorni na način uporabe (odmerjanje s hrano, odpiranje kapsul), saj gre za pomemben vpliv na učinkovitost. Svetujemo tudi pri izbiri dokolenskih kompresijskih nogavic, s katerimi ublažimo oteklino.