Depresija je lahko kronična ali ponavljajoča duševna motnja, za katero je značilno več simptomov. Med te spada depresivno razpoloženje, izguba zanimanja ali uživanja, pojavljanje misli o krivdi ali nepomembnosti, motnje spanja in apetita, pomanjkanje energije in težave pri razmišljanju. Depresija lahko resno ogrozi posameznikovo sposobnost opravljanja vsakodnevnih dolžnosti. V skrajnem primeru lahko pripelje do samomora.

Zato je, predvsem ob hujših oblikah, vsekakor potrebna zdravniška pomoč. Zdravnik pogosto uvede zdravljenje z zdravili. Antidepresivov, to je zdravil za zdravljenje depresije, je več vrst. Čeravno so si glede učinkovitosti precej podobni, obstajajo smernice, ki zdravniku olajšujejo izbiro ob uvajanju. Skupno vsem zdravilom je, da se učinek ne izrazi takoj, pač pa šele po nekaj tednih. Zato vas tako zdravnik kot farmacevt opozorita, da kljub temu, da učinka ne zaznate takoj, terapije ne smete prekiniti, pač pa morate zdravilo redno jemati. V tem obdobju odsvetujemo samovoljno povečevanje odmerkov, ki ne prinesejo želenega učinka, lahko pa poglobijo možnost pojava neželenih učinkov. V kolikor v pričakovanem obdobju učinek izostane, lahko zdravnik poseže po drugem zdravilu. Dejansko je pri šestih od desetih primerov že prvo zdravilo učinkovito. Izkušnje kažejo, da z drugim ali tretjim zdravilom nato pri večini uspemo doseči zadovoljiv učinek.

Kot vsako zdravilo lahko imajo tudi antidepresivi neželene učinke. Milejši, kot so slabost, tesnobnost, nespečnost in zaspanost so pričakovani in naj ne bodo vzrok za prekinitev zdravljenja, saj navadno v nekaj dneh zbledijo. Ob katerem izmed resnejših ali bolj motečih neželenih učinkih pa se pogovorite z zdravnikom, ki bo glede na težavo primerno ukrepal.

Prav tako se vam ni treba bati odvisnosti, saj jih antidepresivi, za razliko od pomirjeval, ne povzročajo. Lahko pa se, ob nenadni prekinitvi jemanja zdravila, ki smo ga neprekinjeno uporabljali dalj časa, pojavijo odtegnitveni simptomi. Gre za milejše težave, ki se kažejo z gripi podobnimi simptomi ter omotico. Zaradi tega tudi odsvetujemo samovoljno prekinitev zdravljenja z zdravilom. Z jemanjem moramo nadaljevati dalj časa, navadno več mesecev, preden zdravnik odredi počasno ukinjanje zdravljenja. S postopnim ukinjanjem se namreč izognemo prej omenjenim odtegnitvenim simptomom.

Poleg strahu pred odvisnostjo, se pojavlja med ljudmi še nekaj zmotnih prepričanj o antidepresivih. Antidepresivi recimo ne povzročijo, da bi pozabili na svoje težave, le omogočijo, da se z njimi lažje spoprimemo. Prav tako nam ne spremenijo osebnosti, pač pa nam pomagajo, da se spet začnemo ceniti ter se povrnemo na prejšnji nivo delovanja. Antidepresivov tudi ne bo treba jemati do konca življenja. Večina ljudi jih jemlje nekaj mesecev, nato s terapijo počasi prenehajo.

Vloga lekarniškega farmacevta ni omejena le na spodbujanje pravilne in varne uporabe predpisanega antidepresiva. Naša pomoč je lahko nepogrešljiva ob svetovanju glede sočasne uporabe drugih zdravil, posebej tistih, ki so na voljo brez recepta. Čeravno priporočamo šentjanževko za izboljšanje razpoloženja, jo osebam, ki se zdravijo z antidepresivi odsvetujemo. Zdravilo iz šentjanževke se je namreč izkazalo kot učinkovito le pri blažji obliki depresije, ko po antidepresivih praviloma še ne posegamo. Poleg tega lahko šentjanževka vstopa v interakcije s temi zdravili, kar se kaže s spremembo njihovega učinka ali pojavom neželenih oz. toksičnih učinkov.

Če na kratko povzamem: zdravilo zoper depresijo jemljite redno. Kljub temu, da učinka v prvih nekaj dneh ali tednih ne boste zaznali, z zdravljenjem ne prekinite. Tega ne storite, brez navodila zdravnika, niti pozneje, saj se lahko pojavijo odtegnitveni simptomi ali pride do vrnitve depresije. Ker gre za dalj časa trajajoče zdravljenje, priporočamo, da jemljete zdravilo vedno ob istem času, recimo pred ali po določenem opravilu (zajtrk, ščetkanje zob, odhod v posteljo). Tako boste zmanjšali možnost, da bi pozabili vzeti zdravilo. Kajti ne pozabite, zdravilo bo delovalo le, če ga zaužijete.