Helicobacter pylori (H. pylori) je bakterija, prilagojena na bivanje v kislem okolju želodca. Okužba s to bakterijo je dejansko ena najpogostejših okužb pri ljudeh, ki povzroča nemalo želodčnih težav. V Sloveniji je prevalenca okužbe 25,1 %. Vsi okuženi imajo aktivni kronični gastritis, to je vnetje želodčne sluznice, ki poteka pri večini bolnikov brez simptomov. Težave ima približno 20 % bolnikov. Te se lahko izrazijo kot  peptična razjeda želodca ali dvanajstnika, lahko pa je okužba vzrok za rak želodca. Okužba predstavlja tudi tveganje za nastanek neulkusne dispepsije. Gre za različne simptome v zgornji polovici trebuha, ki jih bolniki opisujejo kot slabost, napenjanje, spahovanje, občutek hitre sitosti, neješčnost ali bolečino. 

Okužbo z bakterijo H. pylori dokažemo z direktnimi ali indirektnimi testi. Upoštevajte navodilo, da en mesec pred testiranjem na okužbo ne smete  jemati antibiotikov, vsaj 7–14 dni pa ne zaviralcev protonske črpalke (ZPČ).  

Zaradi novejših raziskav, ki so dodatno potrdile vzročno povezanost okužbe s H. pylori z nastankom raka želodca (H. pylori je karcinogen I. reda in odgovoren za 89 % vseh primerov raka želodca) si veliko zdravstvenih združenj prizadeva za presejanja na okužbo in nato zdravljenje okuženih bolnikov. Rak želodca je v svetu po incidenci na petem mestu, po smrtnosti (9 % vseh smrti zaradi raka) pa na tretjem mestu med vsemi primeri raka na svetu. 

Zdravljenje okužbe s H. pylori lahko poteka po več shemah, običajno traja 7 do 14 dni. Sočasno se okuženi zdravi z več zdravili: enim ZPČ in dvema protimikrobnima zdraviloma, kar imenujemo trotirno zdravljenje. Uspeh ozdravitve okužbe s H. pylori s trotirnim antimikrobnim zdravljenjem v trajanju sedem dni je v Sloveniji in v svetu v zadnjih letih upadel pod želeno vsaj 80-odstotno stopnjo uspešnosti, zato se iščejo učinkovitejši pristopi. Ti vključujejo novejši ZPČ v visokem odmerku, zamenjavo protimikrobnih zdravil, saj je vzrok slabše uspešnosti predvsem v porastu odpornosti bakterije H. pylori na uporabljena protimikrobna zdravila in podaljšanje zdravljenja s protimikrobnimi zdravili iz 7 na 14 dni. Možno je tudi tako imenovano štiritirno zdravljenje, kjer je trotirni terapiji dodan koloidni bizmut. 

Pomemben prispevek k uspešnosti zdravljenja sloni na bolniku. Zdravila mora odmerjati redno in pravilno. Zdravljenje vključuje kombinacijo dveh protimikrobnih zdravil, ki ju moramo odmerjati redno, na 24 (levofloksacin), na 12 (amoksicilin, klaritromicin) ali 8 oziroma 6 ur (metronidazol). Zdravljenja s protimikrobnimi zdravili ne smemo prekiniti predčasno, saj tvegamo preživetje bakterije. Ob antibiotikih je potrebno dvakrat dnevno odmerjati še ZPČ. Ta nima funkcije le v blaženju simptomov, pač pa pomembno vpliva na učinek protimikrobnih zdravil. S pomočjo ZPČ dosežemo višji pH v želodcu, ki je pomemben pri izkoreninjenju, saj omogoča, da je več H. pylori v replikativni fazi, kar izboljšuje učinkovitost protimikrobnih zdravil. Upoštevajmo nasvet farmacevta glede načina odmerjanja ZPČ, saj lahko nepravilna uporaba zmanjša njegov učinek. 

Kaj lahko storimo sami? Želodčne težave so pogosto vzrok obiska v lekarni, saj imamo na voljo tudi uspešna zdravila za samozdravljenje. Na žalost je velikokrat preslišan nasvet farmacevta glede obiska osebnega zdravnika. Samozdravljenje želodčnih težav je primerno le ob kratkotrajnih težavah. Če se želodčne težave ponavljajo samozdravljenje odsvetujemo, saj s temi zdravili vzroka ne odpravimo, pač pa le lajšamo posledice. Dolgotrajna prisotnost bakterije namreč povečuje tveganje za resnejše zaplete, če izpostavim samo enega izmed razlogov, zakaj samozdravljenje vedno ni priporočljivo. Poleg tega lahko ob dolgotrajnem zdravljenju z ZPČ pride ob zvišanju pH do premika bakterijske kolonizacije v telo želodca, kar lahko tam pospeši nastanek predrakavih sprememb.