Leta 1957 je v Zahodni Nemčiji prišlo na tržišče zdravilo, ki je vsebovalo učinkovino talidomid. Imelo je pomirjevalni učinek, delovalo pa je tudi proti slabosti, zato ni presenetljivo, da je bilo pogosto uporabljeno pri nosečnicah z namenom lajšanja jutranje slabosti. Do konca leta 1961, ko je bilo umaknjeno s tržišča, se je prodajalo v 46 državah sveta. Neuspešen je bil poskus prihoda na tržišče v ZDA, saj je zdravnica Frances Kelsey, ki je bila pri FDA odgovorna za registracijo zdravil, to vztrajno zavračala. Trdila je, da ni dovolj podatkov, ki bi zagotavljali varnost zdravila. Na žalost se je njena skepsa izkazala za upravičeno. Ocenjujejo, da je zdravilo v petih letih uporabe povzročilo okrog 10.000 rojstev deformiranih otrok. Ker je njeno stališče obvarovalo ameriške otroke, ji je predsednik John F. Kennedy podelil državniško priznanje.

Učinkovina talidomid je prehajala v posteljico in povzročila poškodbe praktično vseh tkiv oziroma organov zarodka. Umrljivost novorojenčkov nosečnic, ki so uporabljale talidomid, je znašala do 40 %, kar je bila verjetno posledica poškodb notranjih organov. Otroci, ki so preživeli, so bili vse življenje zaznamovani z deformacijami organov, najpogosteje rok in nog (krajše okončine ali odsotnost okončin, večje število prstov ipd.), pa tudi oči, sečil in srca. Veliko zarodkov, izpostavljenih talidomidu, je najverjetneje odmrlo, posledica česar je bil splav ali rojstvo mrtvega otroka.

Zgodovinske knjige opisujejo tragedijo s talidomidom kot največjo medicinsko katastrofo, ki jo je povzročil človek. Dejstvo, da se podobna zgodba s katerim drugim zdravilom od tedaj ni več zgodila, kaže, da smo se na srečo iz te tragedije nekaj naučili. Tragedija je vplivala na spremembo postopkov odobritve zdravil, ta morajo biti podvržena strogim testiranjem, s čimer se prepreči ponovitev zgodbe s talidomidom. Seveda pa je vsako testiranje zdravil na nosečnicah moralno sporno, zato pri veliko zdravilih še vedno nimamo popolnih podatkov glede varnosti uporabe med nosečnostjo. Zaradi tega dejstva se uporabi zdravil, za katera ni popolnoma jasno, ali so varna za zarodek, med nosečnostjo izogibamo.

Četudi zdravil ne testirajo na nosečnicah, jih preverijo na druge načine, da bi dobili vsaj približno oceno njihove varnosti za človeški zarodek. Ena izmed teh možnosti je testiranje na živalih. Ravno na primeru talidomida se je pokazalo kot dobrodošlo, da se pri tem uporabijo različne živalske vrste. Zakaj se škodljivi učinki talidomida na zarodek pri miših ne pokažejo v takšni meri kot pri drugih živalskih vrstah in tudi pri ljudeh, pa je še danes uganka.

A kljub tej katastrofi zdravila s talidomidom niso izginila z lekarniških polic. Danes se uspešno uporabljajo za zdravljenje različnih bolezenskih stanj, recimo gobavosti, multiplega mieloma in drugih oblik raka, pa tudi Crohnove bolezni, AIDS-a idr. Ob pravilni uporabi, kar v primeru talidomida pomeni izogibanje uporabe med nosečnostjo in zagotavljanje ustrezne kontracepcijske zaščite žensk v rodni dobi, gre za razmeroma varno zdravilo. Na žalost so se še pred kratkim pojavili primeri rojstva otrok z deformacijami v Braziliji, kjer se talidomid uporablja za zdravljenje zapletov gobavosti. Očitno so bolniki, ki so prejeli talidomid, zdravilo delili z drugimi, ki niso razumeli nevarnosti ali niso bili poučeni o njih.

Opozorila glede previdnostnih ukrepov in načina uporabe so pomembna. Čeprav vam farmacevt ob izdaji zdravil morebiti ponovi napotke zdravnika, je to dobrodošlo. Običajno navede ključne informacije, ki jih je priporočljivo upoštevati, saj pomembno vplivajo na učinkovitost in varnost zdravljenja z zdravilom.