Točka zdravja

Značilni simptomi navadnega prehlada

Prehlad je najpogostejša zdravstvena težava, s katero se srečujemo ljudje. Najpogostejši povzročitelji navadnega prehlada so rinovirusi, ki jim lahko pripišemo skoraj polovico prehladnih okužb odraslih in četrtino pri otrocih. Med povzročitelji najdemo tudi adenoviruse, koronaviruse, ortomiksoviruse, pikornaviruse, respiratorne sincicijske viruse idr. Virusi vstopijo v telo skozi sluz, ki jo izločajo membrane v nosni in grlni sluznici. Virusi torej napadejo nos, grlo, žrelo, sapnik, redkeje sapnici in bronhije. V epitelijskih celicah se začnejo hitro razmnoževati in dosežejo največje število v 2 do 4 dneh od začetka okužbe.

 

Simptomi se običajno pojavijo postopoma. Najpogostejši so:
  • boleče, pekoče žrelo
  • izcedek iz nosu ali zamašen nos
  • kihanje
  • kašelj
  • povišana telesna temperatura.

Za prehladom pogosteje zbolevajo otroci v predšolskem obdobju, saj v povprečju zbolijo 12-krat na leto. Z leti pogostost zbolevanja zaradi prehlada upada. Že v šolskem obdobju so otroci manjkrat prehlajeni: od 4- do 7-krat na leto, odrasli pa v povprečju le od 2- do 4-krat na leto. Za prehladom lahko zbolimo kadar koli v letu, pogosteje pa v jesenskih in pomladnih mesecih in predvsem pozimi. 

Kako se razvijajo znaki in simptomi navadnega prehlada ob značilni klinični sliki?
  • Najprej navadno občutimo praskanje ali bolečine v žrelu, pojavi se lahko tudi hripavost.
  • Temu sledita kihanje in izcedek iz nosu. Na začetku bister izcedek čez čas postane gnojen in manj obilen, čemur sledi zamašen nos.
  • Pri mlajših otrocih se lahko pojavi vročina, starejši otroci in odrasli pa se le slabo počutijo in imajo rahlo povišano telesno temperaturo ter bolečine v mišicah, ki prav tako niso značilne za prehlad.
  • Suh kašelj, ki se pojavi v petini primerov, se razvije po 3 ali 4 dneh in kmalu preide v kašelj z izmečkom, ki v nekaj dneh izzveni. 

 

Simptomi in znaki prehlada so lahko bolj ali manj izraženi in trajajo v povprečju od 7 do 14 dni. Obisk zdravnika zaradi prehlada običajno ni potreben, bolezen praviloma sama izzveni. V redkih primerih lahko pride do zapletov, zato bodimo pozorni na tako imenovane alarmantne situacije, ko je potreben obisk zdravnika:

 

  • Nenadna bolečina v prsnem košu, pomanjkanje sape, oteženo dihanje.
  • Nezmožnost znižati telesno temperaturo pod 39,0 °C, kljub uporabi zdravil.
  • Kri v izpljunku.
  • Hladna, lepljiva ali bleda in lisasta koža ali pomodritev ustnic.
  • Zmedenost.
  • Zelo zmanjšano uriniranje ali popolnoma prekinjeno uriniranje.
  • Simptomi se samo slabšajo ali ne pride do izboljšanja v 14 dneh.
Načeloma priporočamo obisk pri zdravniku prej, če gre za otroka ali starejšo osebo, posebej v primeru pridruženih kroničnih bolezni dihal (astma, KOPB) ali srca (popuščanje srca).
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Nazaj