Zvišan krvi tlak je pogost zdravstveni problem. Ocenjujejo, da ima približno 25% odrasle populacije po svetu (skupno skoraj 1,8 milijarde ljudi) povišan tlak. Polovica se jih tega ne zaveda. Med tistimi, ki se zavedajo, pa jih polovica ne stori nič, da bi to spremenili; ne jemljejo zdravil in tudi na življenjski slog ne pazijo. Vsako leto zaradi posledic zvišanega krvnega tlaka umre 7 milijonov ljudi.

Kaj je krvni tlak?

Po naših žilah se pretaka kri, ki ima nalogo, da prenaša kisik in hranilne snovi do vseh celic v telesu. Kri poganja po telesu srce, ki se krči in razteza. Ko se srce skrči, potisne kri po žilah in tlak, ki deluje takrat na žile je zgornji (ali sistolični) tlak. Nato se srce razširi in napolni s krvjo, krvni tlak se v žilah zniža; ta tlak imenujemo spodnji (ali diastolični) krvni tlak.

Krvni tlak se v telesu ves čas spreminja; zviša se, če se ukvarjamo s športom, če težko delamo, se razburimo, se česa ustrašimo,… Ko fizična aktivnost ali razburjenje mine, pa tlak spet pade. Tlak je navadno višji podnevi, med spanjem pa se zniža.

Optimalen krvni tlak je 120/80 mmHg, če so vrednosti enake ali višje od 140/90 mmHg govorimo o zvišanem krvnem tlaku. Vrednosti med 120/80 in 140/90 so t.i. visoko normalne. Enkrat samkrat izmerjen visok krvni tlak še ne pomeni da imamo hipertenzijo, razen če ne gre za izjemno visoke vrednosti. Diagnozo zvišanega krvnega tlaka ali arterijske hipertenzije postavi zdravnik šele na podlagi več meritev v določenem časovnem obdobju.

Zakaj je visok krvni tlak nevaren?

Ker visok krvni tlak ne boli in večinoma ne povzroča nikakršnih vidnih sprememb, ga imenujemo »tihi ubijalec«. Dolgotrajno zvišan tlak lahko povzroči okvaro žilja, s tem pa tudi srčno odpoved, možgansko kap, ledvično odpoved in druge zaplete. Čim višji je tlak, večje je tveganje. Ljudje z zvišanim krvnim tlakom imajo do 7-krat večjo možnost za možgansko kap in 3-krat večjo nevarnost srčnega infarkta.

Kako merimo krvni tlak?

Zvišan krvni tlak odkrijemo le z rednimi merjenji. Pomembno je, da uporabljamo natančen merilnik, v katerega vrednosti lahko zaupamo. Dandanes je na trgu mnogo merilnikov krvnega tlaka in kako naj vemo kateri je dober? Pred nakupom je dobro preveriti ali je merilnik klinično preizkušen v neodvisni mednarodni inštituciji, npr. AAMI (ameriška organizacija), BHS (britanska), ESH (evropska). Seznam neodvisno ocenjenih merilnikov, ki so zanesljivi in natančni, lahko poiščete na internetnih straneh (www.hipertenzija.org – slovensko, povezava do tujih strani). Nadlahtni merilniki so primernejši od zapestnih, ker izmerjenih vrednosti ne motijo morebitne žilne okvare. Pomembna je tudi izbira ustrezne manšete, ki se mora ujemati z obsegom nadlahti. Nenazadnje izberemo merilnik za katerega imamo zagotovljen nakup dodatne opreme (npr. druge manšete, napajalnik) ter sta zanj zagotovljena garancija in servis.

Da bodo izmerjene meritve natančne, pa je dobro upoštevati spodnja navodila:

• Krvni tlak si merite dvakrat dnevno, zjutraj ko vstanete (po opravljeni jutranji potrebi, saj lahko poln mehur zviša tlak) in zvečer pred spanjem. Izmerite ga preden vzamete zdravila.
• Pol ure pred meritvijo ne jejte, ne pijte kave ali alkohola in ne kadite.

Vsaj 5 minut pred meritvijo udobno počivajte. Raje kot na kavču sedite na stolu, v udobnem, sproščenem položaju, z naslonjenim hrbtom. Stopala morajo počivati na tleh, noge ne smejo biti prekrižane.

• Medtem ko si merite tlak bodite sproščeni, ne govorite, ne poslušajte drugih, tudi radio in televizija sta naj ugasnjena.

Krvni tlak si vedno merite na isti nadlahti. Prvič si izmerite na obeh, naslednjič pa merite na roki, kjer je bil tlak višji. Manšeto pravilno namestite najbolje na golo nadlaht v višini srca. Manšeta naj ne bo ovita preohlapno ali pa pretirano čvrsto, pod njo naj bo prostora za prst. Roka z manšeto mora počivati v udobnem položaju, naslonjena na mizo ali naslon stola. Najbolje je narediti dve ali celo tri zaporedne meritve z enominutnim presledkom, zlasti če so izmerjene vrednosti zvišane.

• Vrednosti izmerjenega tlaka si zapišite v dnevnik meritev, napišite tudi datum, uro in pulz. Dnevnik ob obisku pri zdravniku pokažite.

Če imate normalen krvni tlak in ne jemljete zdravil, si izmerite tlak enkrat letno, če se zdravite zaradi hipertenzije in je tlak urejen, je dovolj, če si tlak izmerite 1-krat tedensko do 1-krat mesečno, zjutraj in zvečer. Če pa tlak še ni urejen ali ste dobili nova zdravila, pa je potrebno več meritev, najbolje je spremljati tlak cel teden zjutraj in zvečer.

Krvni tlak si merite doma, vendar domače meritve ne smejo nadomestiti obiska pri zdravniku. Krvni tlak si lahko izmerite tudi v Pomurskih lekarnah, kjer vam bomo ob merjenju svetovali še o zdravem življenjskem slogu in skupaj reševali morebitne težave pri zdravljenju z zdravili.