Epilepsija ni nalezljiva, niti duševna bolezen, pač pa nevrološka motnja, ki povzroča napade. Ti so posledica motenj električne aktivnosti v možganih. Prizadene lahko ljudi vseh starosti, od otrok do starostnikov. Verjetno poznamo najbolj prepoznavne oblike epilepsije – hudi krči, tresenje in izguba zavesti. A epilepsija se ne kaže vedno enako, pač pa poznamo različne oblike, od nenadzorovanih, sunkovitih gibov (znanih kot tonično-klonični napadi) do subtilnih napadov, ki povzročijo trenutke izgube zavesti (znanih kot napadi odsotnosti).

Simptomi se razlikujejo glede na to, kje v možganih se motnja električne aktivnosti začne in kako daleč se razširi. Začasni simptomi lahko zajemajo izgubo zavesti, motnje gibanja ali občutkov (vključno z motnjami vida in sluha) ali motnje kognitivnih funkcij. Včasih napad lahko zazna le oseba z epilepsijo, medtem ko drugim dogajanje ostane skrito. Če do nenormalne dejavnosti nevronov pride v res majhnem delu možganov, človek občuti le nenavaden vonj ali okus, kadar pa nenormalna dejavnost nevronov zajame večje predele, povzroči tako imenovane konvulzije – mišične trzljaje in spazme po vsem telesu. Bolnik ima lahko tudi kratke napade v smislu spremenjene zavesti, ko lahko izgubi nadzor nad mišicami ali nad mehurjem, postane zmeden ali pa omedli.

Epileptični napad praviloma traja nekaj minut (od dve do pet), po napadu se lahko pojavijo glavobol, tudi bolečine v mišicah, zmedenost, izrazita utrujenost, neobičajni občutki, oboleli se dogajanja med napadom praviloma ne more spomniti.

Vzrok epilepsije pogosto ni znan, nekateri najbolj znani vzroki so huda poškodba glave, možganska kap, možganski tumor, genetske bolezni, presnovne motnje, zastrupitev ali okužba. Epileptični napadi so lahko posledica hudih poškodb glave, ki nastanejo ob prometnih nesrečah, zaradi strelnih ran ali drugih vzrokov.

Napade je mogoče nadzorovati z antiepileptičnimi zdravili, ki pomagajo stabilizirati električno aktivnost v možganih. Zdravila je treba jemati redno in v predpisanih odmerkih. Povzročajo lahko zaspanost in tudi zaradi tega motijo sposobnost upravljanja vozil in strojev. Nekatera izmed teh zdravil lahko škodujejo zarodku, zaradi česar morajo biti previdne pacientke v rodni dobi in ob zdravljenju z njimi uporabljati ustrezno kontracepcijsko zaščito. Nekatera izmed antiepileptičnih zdravil imajo številne interakcije z zdravili, zato možnost medsebojnega delovanja pred uporabo novega zdravila preverite pri zdravniku ali farmacevtu.

Za konec opišimo, kako se odzvati, če smo v bližini, ko nekdo doživi epileptični napad.

1. Z območja okoli osebe, ki je doživela epileptični napad, odstranimo ostre ali trde predmete, zaradi katerih bi lahko nastale poškodbe.
2. Osebo, ki doživi napad, položite na tla. Dobro je, da ji pod glavo položite nekaj mehkega in debelega in jo nežno obrnete na bok, da ohranite dihalne poti.
3. Odstranite očala, zrahljajte kravato, ruto, ovratnik ali kar koli drugega okoli vratu prizadetega, da zagotovite, da ni ovir za dihanje.
4. Merite čas trajanja napada. Če traja dlje kot 5 minut in/ali če ima oseba težave z dihanjem, pokličite nujno pomoč.
5. Osebe med napadom ne držite.
6. Osebi med napadom ne dajajte ničesar v usta.
7. Ne poskušajte z umetnim dihanjem med trajanjem napada. To storite le, če oseba ne diha po prenehanju napada.