S številnih reklam in panojev, iz revij in s televizijskih zaslonov se nam kar naprej nasmihajo odlično razpoloženi ljudje, ki dajejo vtis, da vse, česar se lotijo, opravijo z lahkoto in mimogrede. Delujejo podjetno, veselo, razigrano, vedro; dobro počutje in odlična kondicija kar sijejo z njih. Videti je kot da s peresno lahkoto premagujejo vsakodnevne skrbi in težave in kakor, da so v življenju vsemu kos. Da bi bili izmučeni?! Nikakor! V dvomih, napeti, zamorjeni, razočarani, obupani?! To se zdi povsem izključeno!

Res bi bilo lepo, če bi tako bilo tudi v naših vsakdanjih življenjih. A slika je velikokrat popolnoma drugačna. Le redkokdo se lahko pohvali s popolnim duševnim in telesnim počutjem. Opaža se namreč, da vse bolj narašča število bolnikov, ki se oglasijo v lekarni ali pri zdravniku zato, ker je njihovo duševno počutje slabo.

Velikokrat se vprašamo, ali gre res že za bolezen, če nas preplavlja čustvo svetobolja ali obupa? Nikakor ne! Ljudje smo pač včasih tudi nekoliko slabše razpoloženi. Med duševnim nerazpoloženjem, ki je del življenja, in dejansko duševno boleznijo je velik razkorak. Zato ne gre vsakogar, ki trpi zaradi malodušja, potrtosti in duševne utrujenosti, označiti z depresivno osebo. Kajti v življenju je potrebno izpreči in vzpostaviti tudi »prazen tek«, da se duša razbremeni in odpočije.

Tisti, ki je v življenju utrpel hudo izgubo ali veliko življenjsko spremembo zagotovo potrebuje določen čas, da njegova psiha predela nedavne dogodke. Tudi hormonske spremembe v  nosečnosti ali v meni pri ženskah prinašajo s seboj spremembe psihičnih stanj in počutja. Kadar pa težave trajajo dalj časa in so zelo obremenjujoče, moramo pomisliti na resno stanje. Žal pa je v naših življenjih še vedno velikokrat prisoten stereotip, da je depresija sramota, da je znak šibkosti in celo norosti. Na takšne izjave najbolje odgovori vprašanje: Ni sramotno imeti rakasto obolenje, sramotno pa je imeti težave z dušo?!

Ko se duša upre in zboli...

Obremenjeni smo vsi, brez izjem; od brezposelnih do tistih, ki imajo službe, tako ljudje na vodilnih mestih, kakor ljudje za tekočim trakom. Obremenjene so družine, samohranilci, otroci, starejši ljudje - praktično ne more skoraj nihče zadovoljivo streči zahtevam neizprosnega vsakdanjega tempa. Preobremenjenost in nenehna naglica spremljata naša življenja in če k temu dodamo še občutljivost posameznika, neredko tudi osebne spodrsljaje, nezadovoljstvo, nerazumevanje in premalo opore, pade senca na življenje, duša se upre in zboli...

Prihaja do različnih razpoloženjskih motenj, med njimi je najpogostejša depresija. Depresivna oseba je kot ohromela. Mučijo jo brezup, neizmerna žalost in malodušje. Velikokrat joče, izgubi voljo do življenja, do izpolnjevanja drobnih zahtev vsakdanjega življenja in se pravzaprav ničesar več ne razveseli. Nastopijo motnje v koncentraciji in mišljenju, takšna oseba kar naprej koplje po sebi, a venomer naleti na eno samo praznino. Ima slabo samopodobo in lahko pomisli tudi na samomor. Izgine potreba po spolnosti, narašča pa notranji nemir in strah. Prav tako se depresija kaže kot organska motnja (zato velikokrat govorimo o psihosomatskih boleznih): načet je želodec, skrbi preženejo spanec, preobremenjenost pa zrahlja živce.  Prav tako se zmanjša ali poveča apetit - oseba zato hujša ali pridobi na teži, ima izsušena usta, pojavlja se zaprtje ali driska, zbadanje pri srcu, neenakomerno bitje srca, omotica,..

Ko duša zaboli...

Obdobje otožnosti, čas žalovanja ali stanje malodušja je za prizadeto osebo zelo obremenjujoče, pa najsi gre za kratkotrajno težavo ali težavo, ki že nakazuje depresijo. Zato je še zlasti hudo, če v takšnih situacijah ni nikogar, ki bi znal podati roko, ponuditi ramo, da se izjoče bolečina in si vzeti čas, da prisluhne. Kajti takrat duša tudi zaboli!

Kaj storiti?

Za lažje premagovanje in uspešnejše spopadanje z vsakodnevnim stresom je v lekarni na voljo kar nekaj pripravkov, ki se dobijo brez recepta (Dominor tablete, Stres kontrol tablete,..). Kadar je vsega preveč, ko nas obdaja strah ali nespečnost si lahko pomagamo tudi z zelišči in zeliščnimi pripravki, ki vsebujejo šentjanževko, hmelj, baldrijan, sivko; le-ti nekoliko pomirjajo (Persen tablete ali kapsule, Hova tablete, Deprim forte tablete,...). Prav tako je smiselno dodati vitamine B, folno kislino, selen, magnezij in koencim Q10. Dodatek aminokisline L-triptofan je prav tako smiseln, saj zveča sintezo serotonina, ki izboljša razpoloženje. Aminokislino najdemo v hrani kot je puranje in piščančje meso, ribe, fižol, pivski kvas, orehi, soja,... Vsekakor pa je ob hujših težavah, ki ne izzvenijo, potrebna pomoč strokovnjaka, ki bo predpisal ustrezno zdravljenje - ponavadi z antidepresivi.

Zagotovo pa je pomembno, da znamo na življenje pogledati s svetle plati. Kolikor se le da, odstranimo prekomerni stres in si vzemimo čas tudi za sprostitev in počitek. Počnimo tudi tisto, kar nas veseli, ne pozabimo na gibanje, smeh in veselje, na druženje in predvsem ne pozabimo na pogovor, ki odlično zdravi.

In nenazadnje, nikoli ne dopustimo, da bi kogarkoli duša zabolela zaradi nas...